Psihoterapija pri čustvenih stiskah

Čustvena stiska pogosto ni le odziv na trenutne okoliščine — pogosto ima korenine v starejših, nezavednih vzorcih, ki jih ni mogoče preprosto 'premisliti'. Psihoanalitična psihoterapija ponuja prostor, kjer se tem vzorcem lahko približamo, jih razumemo in postopoma spremenimo.

Psihoanalitičen pogled

Wilfred Bion je za sposobnost psihe, da čustveno izkušnjo predela, namesto da jo zgolj odreagira, uporabljal izraz 'kontejniranje'. Kadar ta zmogljivost primanjkuje — pogosto zaradi tega, ker v otroštvu ni imela kje zrasti — čustva ostajajo surova, neobdelana in težko prenosljiva. Terapevtski odnos deluje kot prostor, v katerem se ta zmogljivost lahko postopoma vzpostavi.

V praksi to pomeni, da se v pogovoru ne osredotočava le na to, kaj čutite, temveč na to, kako se z občutki soočate — kje jih potisnete stran, kje vas preplavijo, kje jih pripišete nekomu drugemu. Prav ta vzorec, ne le vsebina stiske, je pogosto tisto, kar se s časom spremeni.

V praksi

Prvi korak je pogosto preprosto to, da se nekomu zaupa opis stanja, ne da bi ga bilo treba takoj razložiti ali opravičiti. Šele iz te osnovne izkušnje — da je stisko mogoče izraziti in da ostane sprejeta — se lahko začne delo na tem, od kod resnično prihaja.