Psihoterapevtka v Ljubljani

Psihoanalitična psihoterapija

Sem mag. pth. in psihoanalitična psihoterapevtka. V terapiji skupaj pogledava, kako čustveno stisko razrešiti, hkrati pa predvsem, zakaj je do nje prišlo in kaj narediti, da se ne ponavlja. Poudarek dajem na odnos, čutenje, sile nezavednega in razvojne manjke — kjer v preteklosti ni bilo prostora, da bi se razvijali, ter na to, kaj vaša stiska zares sporoča. Simptome (depresijo, osamljenost, tesnobo) doživljam kot sporočila vaše psihe, ki jih je dobro nasloviti. Cilj ni le, da bi se za nekaj časa počutili bolje, temveč da bi sebe razumeli in začutili dovolj dobro, da sprememba ostane.

Naročite se na uvodni pogovor O meni

Ana Mrovlje, psihoanalitična psihoterapevtka

Kako deluje psihoanalitična psihoterapija?

Psihoterapija je metoda zdravljenja preko pogovora v zdravilnem človeškem odnosu. Psihoanaliza ponuja prostor, kjer lahko dobite bistven vpliv na čustva, misli in odnos do sebe — to narediva tudi skozi vpogled v nezavedne dele psihe.

Proces naslavlja načine, kako ste se skozi življenje naučili zaščititi pred bolečino — tudi tako, da ste se odklopili od drugih, od sebe in od tega, kar čutite.

To se začne dogajati skozi najin odnos — prav tam, kjer postanejo vidni deli, ki se jih vsakodnevno ne zavedate in ki poganjajo ponavljanje enakih neugodnih situacij in težav, iz katerih včasih težko izstopite samo z močno voljo. Občutek razumljenosti in varnosti z mano doživljam kot predpogoj, da lahko začnete prosto asociirati, se prosto in sproščeno izražati in da se odpre pot v notranjost. V terapevtskem odnosu lahko pride do pomembnih sprememb, in ko se doseže jedro težav, so te spremembe lahko trajne in življenjsko pomembne.

Pojdi na strokovne prispevke → · Več o mojem delovanju →

Pogosta vprašanja

Za koga je psihoterapija primerna?

Na psihoterapijo pride nekdo, ki ima težave v odnosih. Lahko gre za to, kako doživljate samega sebe (odnos do svojega selfa), kaj vam intimni ali službeni odnosi vzbudijo, morda gre za odnos do sveta.

Včasih sebe in druge doživljamo popačeno, tudi zaradi preteklih izkušenj, v katerih se je psiha organizirala na način, ki danes ne služi več. Psihoterapija je primerna za predelavo težjih čustvenih stisk in tudi za izboljšanje kakovosti vašega življenja — boljše razumevanje sebe.

Kako psihoterapija pomaga?

Izhajam iz psihoanalize. Po 12 letih dela z ljudmi vidim, da je vzpostavitev sočutnega odnosa v terapiji predpogoj za zdravljenje. Spodbuda in podpora omogočita sproščenost, da proces steče in da se odpre pot v vašo notranjost.

Pri delu uporabljam znanje iz klasične psihoanalize (delo s transferjem, analiza odporov), nevrobioloških teorij (povezanost nevrotransmiterjev, živčnega sistema in psihe), dela s telesom (psihosomatika) in duhovne perspektive (intuicija, imaginacija, delo s sanjami).

Pomembno mi je, da se z mano počutite dovolj sproščeni in sprejeti, da lahko prosto asociirate — kar pomeni izražati vse, kar vam pride na misel. Takrat dobiva dostop do nezavednih vsebin, ki nama pokažejo, kje je zares težava. Delam z vzroki stiske in ne le z izraženo stisko. Ko najdeva vzrok, simptomi sami izvenijo ali se omilijo.

Kako izgleda prvo srečanje?

Prvo srečanje je namenjeno temu, da vidite, kako delam, kako se ujameva in predvsem, da pogledava, kako vam lahko pomagam. Ocenim tudi, ali je psihoterapija v vašem primeru primerno zdravljenje.

Oblika dela

Tedenska individualna srečanja v Ljubljani ali preko videoklica.

Individualna terapija

Tedenska individualna srečanja za odrasle in mladostnike. Trajanje: 45–50 minut.

45–50 min · Ljubljana · 80 €

Uvodni pogovor

45–50 min · Na daljavo · 80 €

Potek psihoterapije →

Čustvena stiska kot sporočilo

Psihoanaliza vpraša, kaj čustvena stiska ali odnosi pravzaprav sporočajo — in zakaj so v trenutku edina razpoložljiva rešitev.

Na čem ta pristop temelji

Evropska diploma iz psihoanalitične psihoterapije (ECPP)
Supervizija, po etičnih kodeksih EAP in EZPPS
Dolgoletna psihoterapevtska praksa

Lajšanje simptoma (tesnobe, depresije, panike) je pogosto vstopna točka. Običajno gre za viden rob nečesa, kar se je organiziralo veliko prej in ga vzdržujejo mehanizmi, ki jih zavestni um sam po sebi ne vidi. Izkušnje me učijo, da se tesnoba in čustvena stiska umirita, ko odkrijemo, zakaj je sploh prišlo do njiju.

Pojdi na strokovne prispevke →

Kje lahko pomagam

Potek psihoterapije →