Zato, da bi si upali zavedati dejstev vesolja v katerem obstajamo, je potreben pogum. Wilfred Bion
Dejanja in izzivi so nezavedno motivirani. Psihoterapija je mesto, kjer se stvari odvijejo, predelajo, nadoknadijo ozaveščeno spreminjajo v varnem, korektivnem odnosu s psihoterapevtko ali psihoterapevtom. Kot metoda je nepogrešljiva pri delu z odnosi, bodisi z odnosom z drugimi, do sveta in samim seboj. Dober psihoterapevtski proces na posameznika deluje večplastno, tudi daleč onkraj uma in emocij in ima učinek na energetsko in psiho-fizično stanje človeka.
Kot opisuje psihoanalitik T. Ogden, je psihoterapija psihološko živa, čustvena izkušnja in kot taka ne more biti povsem prevedena ali opisana z besedami. Ogdan nadaljuje, da ima pacient, ki pride na terapijo težave “sanjat”, s čimer misli na težave predelovati svoj nezavedni material in svojo zgodbo v smiselno obliko. Preko zavednega in nezavednega psihološkega dela, začne posameznik sanjati sebe polno v obstoj.
Psihoanaliza in psihoanalitična psihoterapija je veja psihoterapije, ki se je razvila v začetku 20. stoletja, pod okriljem Sigmunda Freuda. Značilnost te modalitete je globinski večplastni proces (psihološki, čustveni, odnosni) in fokus na nezavednem, to je tisti del osebnosti, ki se ga ne zavedamo in nam ostaja prikrit ali se ga zavedamo le delno.
Pogosti razlogi za začetek psihoterapije
-psihološke krize
-depresija
-težave s samopodobo
-obsesivne in kompulzivne misli
-težave v odnosih (službenih, partnerskih, družinskih)
-kronična tesnoba, panični napadi, fobije
-iskanje smisla, splošno nezadovoljstvo
-izguba, prekinitev odnosa
-psihosomatske težave
-stres, občutki ujetosti
-slaba samopodoba, občutki manjvrednosti
-nejasna identiteta (iskanje sebe)
-težave v odnosih in spolnosti
-izgorelost, kronična utrujenost
-občutek zmanjšane volje in pomanjkanje ustvarjalnosti
-težave z izražanjem
-separacijske težave - nezmožnost prekiniti odnose
Kako izgleda psihoanalitična psihoterapija
1. Individualna psihoanalitična psihoterapija
Psihoanalitična psihoterapija je modaliteta psihoterapije, pri kateri je fokus na dinamičnem nezavednem. To je tisti del osebnosti, ki nezaveden in nam ostaja prikrit ali je zaveden le delno. Analitik / čarka na seansi aktivno posluša, brez obsojanja, kar omogoči, da nezavedni material vznikne tudi v odnosu s terapevtom / tko. Ta pristop omogoči možnost uvidov in samospoznavanja ter postopoma predelavo nezavednih vsebin in novo odnosno izkušnjo znotraj terapevtskega odnosa.
Sama izvajam psihoanalitično psihoterapijo, ki izhaja iz psihoanalize.
Psihoanaliza je nastajala v prvotni obliki v začetku 20. stoletja s Sigmundom Freudom. Do danes so različni avtorji pripomogli k nadgraditivi psihoanalize (Melanie Klein, Otto Kernberg, Thomas Ogden). Posebnost psihoanalitične psihoterapije je v obstoju nezavednega, kar pomeni, da na našo osebnost delujejo nezavedno motivirane misli in čustva. Psihoterapevtska obravnava se osredotoča predvsem na vzroke, ki povzročajo simptome in ko delamo z njimi, le ti postopoma izginejo ali se začnejo spreminjati sami od sebe.
2. Psihoterapija preko spleta (online) in psihoterapija za Slovence v tujini
Psihoterapija po spletu je v današnjem času postala splošno uporabljen način izvajanja psihoterapevtskih seans. Prednost psihoterapevtskih seans po spletu je olajšana dostopnost in fleksibilnost. Pri nekaterih osebnostnih strukturah je bolj ustrezna psihoterapija v živo, kar naslovimo na uvodnih pogovorih.
Kako izgledajo uvodna srečanja
Uvodna srečanja so namenjena prepoznavanju izvora vaših težav. Med začetnimi pogovori spoznate psihoterapevta/tko, dobite vtis, kako takšno delo poteka in ali bi lahko s terapevtom/tko sodelovali. Na uvodnem srečanju morda že dobite občutek ali se počutite dovolj sproščeno ob deljenju svojih misli in občutkov, da bi lahko nadaljevali in pričeli s psihoterapevtskim procesom. Odgovorim na vaša morebitna vprašanja glede poteka psihoterapije. Po uvodnih srečanjih se sklene terapevtski dogovor, kjer se oba pacient/tka in terapevt/tka zavežeta k sodelovanju in spoštovanju pravil znotraj psihoterapevtske obravnave.
Kako izgleda psihoterapevtska ura
Seansa traja 45 minut in poteka enkrat tedensko, ob enakem dnevu in uri.
Trajanje
Psihoterapevtski proces je zaseben in kot takšen izjemno individualen. Časovna opredelitev psihoterapevtskega procesa je zato odvisna od različnih dejavnikov, intenziteti izraženih težav, času trajanja težav, življenjski situaciji, v kateri se je znašel posameznik in podobno. Psihoanalitična psihoterapija je ponavadi dolgotrajnejši proces, osredotočen na globoke nezavedne vzroke za nastanek težav in ne le hitro odpravo simptomov.
Zaupnost
Psihoterapevtski proces je strogo zaupen. Delujem po etičnem kodeksu Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Cilji psihoanalize
Osnovni cilj psihoanalize se je osvoboditi nekaterih nezavednih vplivov, ki pacientu povzročajo težave. Kot je rekel Freud, je duševno zdrav ta, ki lahko ljubi in dela, oziroma uživa v medosebnih odnosih ter v svojem občutku poklicanosti in ustvarjalnosti. Cilj psihoterapije je izstopiti iz ponavljanja in preseči pogojeno dogajanje iz preteklosti, za kar je potrebno veliko moči. Če so nas kritizirali, bomo obtoževali, če nismo bili obkroženi z varnim okoljem, bomo postali nezaupljivi. Če smo bili spoštovani, bomo znali spoštovati in če smo zrasli v podprtem okolju, bomo znali poskrbeti zase in za druge.
Kako deluje psihoanalitična psihoterapija
Psihoanalitična psihoterapija je oblika terapije ki se odvija s pogovorom, ki vodi v globoko ukoreninjene, nezavedne vidike pacientovega uma in čustvovanja. Na psihoanalitični terapiji se osredotočamo na vzroke težav in ne le na simptome. Spoznanja in spremembe, pridobljene v psihoanalitični terapiji, niso površinski, temveč ustvarjajo osnovo za trajnejšo spremembo osebnostne strukture. To pomeni, da pozitivni rezultati presegajo terapijo in pomembno vplivajo na vaše življenje zunaj terapije. Ker so cilj korenite spremembe, je tudi sama psihoanalitična psihoterapija ponavadi dolgotrajnejši proces, saj se ukvarja z vzroki za nastanek simptomov in ne le s simptomi samimi.
Ta terapevtski pristop, ki ga je razvil Sigmund Freud in kasneje razširili različni psihoanalitiki, deluje na več temeljnih načelih:
Delovanje nezavednega
Temelj psihoanalitične psihoterapije je prepričanje, da na mnoge naše misli, občutke in vedenje vplivajo nezavedni procesi in misli. Te skrite vidike uma pogosto oblikujejo izkušnje iz zgodnjega otroštva in igrajo pomembno vlogo v našem današnjem življenju.
Terapevtski odnos
Osrednji del psihoanalize je dober in varen terapevtski odnos. Pacienti se redno srečujejo z usposobljenim psihoanalitikom/ičarko v varnem in zaupnem okolju, v katerem se klienti počutijo udobno, ko raziskujejo svoje najbolj skrite misli in čustva.
Proste associacije
Pacient je spodbujen k svobodnemu asociiranju, k procesu, v katerem izraža vse, kar mu/ji pride na misel, brez cenzuriranja ali filtriranja svojih misli. To omogoča terapevtu dostop do klientovega nezavednega in vpogledu v osnovne težave.
Predelava
Psihoanalitična psihoterapija je pogosto dolgotrajnejši proces. Sčasoma pacienti predelujejo nezavedne konflikte, travme in nerazrešena vprašanja. To vključuje pridobitev vpogleda v njihove čustvene reakcije, spreminjanje njihovega vedenja, pridobitev varne izkušnje v odnosu s psihoterapevtom/tko ter spodbujanju osebne rasti in samozavedanja.
Analiza sanj
Sanje veljajo za dragocen vpogled v nezavedno. Psihoanalitični terapevti analizirajo pacientove/tkine sanje, da odkrijejo skrite pomene in nerešene konflikte.
Zaključevanje procesa
Psihoanalitična terapija nima fiksne končne točke. Zaključna faza je dosežena, ko se klient in terapevt strinjata, da so terapevtski cilji doseženi.
Učinki psihoterapije
Delam kot psihoanalitična psihoterapevtka z Evropsko diplomo iz psihoanalitične psihoterapije (Evropske zveze za psihoanalitično psihoterapijo - https://ezpps.org), z desetletjem samostojne psihoterapevtske prakse. Magistrirala sem iz psihoterapevtskih znanosti, pod mentorstvom Dr. Martina Jandla na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju z raziskavo o trans-analizi sanj v različnih psihoterapevtskih pristopih. Zaključila sem specializacijo iz psihoanalize. Ob zasebni praksi interdisciplinarno raziskujem področje zavesti in sanj (Strokovni prispevki). Delujem na področju umetnosti kot samozaposlena v kulturi in intemedijska umetnica.
Psihoterapevtski odnos vidim kot poseben, psihološko in čustveno živ odnos, ki je najprej varno mesto za odpiranje in deljenje osebnih doživljanj, ki so bila pogosto zapostavljena ali celo še nikoli ubesedena. Terapevt / tka je sprejemajoča, neobsojajoča in kar se da objektivna oseba. Ko bolje veste, kaj se dogaja znotraj vas, ste na dobri poti k razumevanju sebe in na začetku zanimivega procesa spreminjanja.
Ker imam sama izkušnjo selitve in življenja v tujini, veliko delam tudi s Slovenci v tujini, ki želijo imeti psihoterapijo v materinem jeziku, vendar je v tujini ne morejo dobiti.
Duševno zdravje
Freud je duševno zdravje označil kot sposobnost ljubiti in delati, oziroma voditi produktivno aktivnost. Do neskladij prihaja takrat, kadar so čustveni, mentalni in samoiniciativni deli bitja neharmonično povezani med seboj. To kaj misliš, naj se poveže s tem kar čutiš in s tem kar delaš.
Uspeh je uravnovešen živčni sistem, ko ni potrebe po primerjanju z drugimi, zmožnost zanašanja nase, prijazen notranji dialog, zmožnost spuščati, zavedanje lastne vrednosti, biti kreativen, imeti avtentične odnose, imeti dobro postavljene meje, biti sposoben sprejemati svojo človeškost, živeti življenje, ki ima smisel zate.
Kako izgleda individualna psihoanalitična psihoterapija
Izvajam individualno psihoterapijo, ki ponavadi poteka najmanj enkrat tedensko, ob enakem dnevu in uri.
Psihoterapija temelji na terapevtskem odnosu. Gre za metodo zdravljenja duševnosti skozi odnos, preko pogovora. Pacient se tako spoznava ter uči, kako bolje postavljati meje, razumeti sebe, izražati svoje potrebe ter sprejemati sebe in svet. Psihoterapija ni samo ozaveščanje težav, temveč poglobljen proces samoodkrivanja, preoblikovanja prepričanj in osebnosti in osebnega razvoja.
Soočanje z nezavednimi deli posameznikove izkušnje je pri psihoanalitičnem delu ključno za razumevanje in delo z razreševanjem čustvenih in psiholoških težav. V terapiji, kot je pisal že W. Bion, je nezavedna komunikacija – tisto, kar je neizrečeno v terapiji, enako, če ne celo bolj pomembno, kot tisto, kar pacient eksplicitno izreče. Skupaj s terapevtom delate na tem, da bi razumeli, kje so prepreke, ki delujejo proti razrešitvi osebnostnih problematik, težav in razvoja bolj zdrave osebnostne strukture.
Težave vplivajo na občutek povezanosti z ljudmi in svetom in z zmožnostjo čutenja užitka v življenju. Skozi omenjeni proces se pacient srečuje tudi z aspekti sebe, ki mu_ji niso všeč, kar je del psihoterapevtskega procesa. Začetnik moderne psihoterapije je bil Sigmund Freud, ki je v začetku 20. stoletja veliko prispeval k razumevanju psihološkega delovanja. Pogledi na psihoterapijo so od takrat nadgradili, njegovo delo pa še danes predstavlja pomemben doprinos k razvoju psihoterapije kot samostojne discipline.
Reference:
Ogden, T.H. (2004). This art of psychoanalysis Dreaming undreamt dreams and interrupted cries.